Trajnostno kmetovanje, filozofija in način življenja v vseh svojih dimenzijah

Šola permakulture

Permakultura gre še korak dlje od ekologije, saj usmerja svoj pogled ne samo v ohranjanje tistih redkih delčkov prvobitne narave, ki so še ostali na tem planetu,  ampak razvija  strategije, ki bi tudi pozdravile zemljo in obnovile njene vire, prav tako pa tudi kulturo medsebojnega sožitja in sobivanja. Poleg širšega pomena, ki ga ima permakulturno gibanje za zdravje našega pa je ukvarjanje z vrtom tudi zdravilno. Vrtnarjenje lahko mirno prištevamo med najbolj učinkovite antistresne metode, saj nas spet poveže z naravnimi procesi, upočasni naš prehiter življenjski tempo, zbudi naše čute, razgiba naše telo in nas poveže z izgubljenimi čustvi. 
Kako se sivka razume z vrtnico, kakšno nalogo ima na vrtu boreč, kako čim bolje izkoristiti naravne vire energije,  kako brez prekopavanja zemlje in puljenja plevela pridobiti čas za mirovanje, opazovanje, povezovanje in ustvarjanje? Vse to boste tudi letos lahko izvedeli v Šoli permakulture. Že tretje leto jo v  Predstrugah vodi Jožica Fabjan, strokovnjakinja za permakulturo, z bogatimi, več kot petnajstletnimi izkušnjami, ki jih je pridobivala na največjih permakulturnih posestvih po svetu in na svojem lastnem, trenutno največjem slovenskem permakulturnem vrtu, v Predstrugah.

S kakšnim namenom je nastala vaša Šola permakulture?
Vsekakor je poleg osnovnega cilja, ki je namenjen učenju praktičnih pristopov pridelave po načelih permakulture, z namenom čim širše usmeritve k samooskrbi,  pomemben del permakulture kot načina življenja, tudi učenje občutenja narave in njenih ritmov.  Možnost osebnega in duhovnega razvoja,  ki se v povezavi s tem procesom dogaja v človeku, je tudi eden pomembnih motivov, da je nastala ta šola permakulture v Predstrugah.. Skozi skupen  proces načrtovanja, obdelovanja zemlje in negovanja rastlin skozi vse leto, tudi cela skupina udeležencev, in vsak zase na svoj način, dozoreva in se razvija v svojem zavedanju, v tankočutnosti in povezanosti z naravnimi zakonitostmi.

Poleg osnovnega cilja, ustvariti svoj vrt, morda kmetijo; kaj je še tisto, kar je pomembna sestavina programa permakulturne šole ?
To je nek naraven pristop k življenju. Tukaj je vključenih več komponent.  Novih vsebin ne obdelujemo le kot teoretični in praktičnih vsebin v ožjem smislu, ampak preko druženja razvijamo tudi odnos do tega,  kar smo pridelali in splošen odnos do vseh naravnih virov, ki jih še imamo.  Učimo se tudi o širših sestavinah življenja,  ki morajo biti v nekem celovitem naravnem sistemu upoštevane.  Ena od pomembnih je svobodna volja. Če dovolimo sebi in drugim okoli nas, pa tudi naravi, ki nas obdaja svobodo, se tako učimo višjega zavedanja in rastemo drug z drugim ter drug ob drugem. Učimo se odprtosti in prožnosti, saj je tudi narava v večnem spreminjanju in kroženju. Eden od pomembnih procesov v šoli permakulture je tudi opazovanje. Veliko časa posvetimo temu, da se iz lastnega izkustva, ob opazovanju narave, naučimo novih stvari.

Kakšni so vaši glavni  vtisi po teh dveh sezonah, odkar vodite šolo? Kaj so dosedanji udeleženci pridobili ter kako pretvarjajo naprej v prakso pridobljeno znanje?
Po teh dveh sezonah sistematičnega in poglobljenega predajanja praktičnih znanj za načrtovanje in urejanje permakulturnega vrta ali kmetije,  lahko z veselje ugotavljam, da je to učenje obrodilo že kar nekaj zelo konkretnih rezultatov. Vsi, ki so se v teh dveh letih udeležili celoletne šole, so si medtem ustvarili svoje vrtove po načelih permakulture, nekatere je navdušil ta celostni pristop do te mere, da so celo kupili kmetije. Večina udeležencev je prišla iz mestnih okolij. Svoje vrtne površine so ustvarili glede na okolje v katerem bivajo, saj se veliko vsebin šole nanaša tudi na možnosti ustvarjanja obdelovalnih površin v urbanih središčih. Vrnarček, vrni dnevnik, ki ga je pripravila in letos izdala Alenka Henigman, je tudi delno plod  lanskoletne šole permakulture. Avorica je tokom zadnjih let pridobila informacije iz raznih virov, na vrtu v Predstrugah pa je lani, poleg redne udeležbe v programu šole, še dodatno spremljala rast in razvoj rastlin na vrtu ter beležila dogajanje. Vrtnarček je namenjen načrtovanju, raziskovanju in spoznavanju vrta. V smislu permakulture je zelo pomembno, da vsak, ki se loti vrtnarjenja veliko opazuje in da tudi sam pride do lastnih zaključkov in modrosti. Vrtnarček omogoča, da lahko vsa opažanja in informacije sistematično in urejeno zberemo na enem mestu in jih lahko naslednje leto koristno uporabimo pri novem načrtovanju. Tako tudi vsa ta dragocena znanja ne bodo šla v pozabo, ampak se bodo v tej obliki ohranila.

Kako se razvija naprej šola permakulture in kakšne novosti prinaša letos?
Vsako leto dodajam neke nove vsebine, zato je primerna tudi večkratna udeležba. Tako se je skoraj polovica udeležencev prvega leta, udeležila šole tudi naslednjo sezono. Lani smo dodali tudi vsebine, ki se nanašajo posebej na urbano permakulturo, saj pravzaprav nekaj več kot osemdeset odstotkov slovencev živi v urbanih naseljih,  kjer so obdelovalne površine sicer manjše, so pa zato druge možnosti za ustvarjanje vrtov. To so lahko zabojčki, razne posode na dvoriščih, balkonih terasah, pa tudi strehe lahko izkoristimo. Vse to so možnosti, ki jih imamo tudi v mestih, da svoje okolje spremenimo v manjšo ali pa večjo  obdelovalno površino, ki nam da lahko ne samo pridelke,  ampak tudi veliko novih pozitivnih čustvenih vsebin v odnosu do narave. Ob delu z zemljo in rastlinami se notranje krepimo, v siku z naravo, dajemo svojemu duhu prosto pot.

Kako potekajo srečanja?
Sestajamo enkrat mesečno ali več. Udeleženci imajo možnost na lastno željo, po dogovoru,  prihajati tudi med tednom.  To je priložnost za  dodatne izkušnje pri opravljanju praktičnih del in za dodatno opazovanje življenja na vrtu. Tako kot se rastlina razvija in raste, tako lahko tudi mi, skupaj s temi izkustvi v povezovanju z naravo, prav tako rastemo, ker vedno spoznamo nekaj novega.

Ali se srečanja odvijajo v Predstrugah ali tudi na drugih lokacijah?
Lani smo že v osnovi delno zastavili program glede na potrebe udeležencev.  Tako sta se dve tematiki odvijali na lokacijah samih udeležencev, kjer smo vsakemu od njih najprej, po ogledu terena,  naredili načrt vrta oziroma dela vrta, potem pa smo skupaj tudi do neke mere izdelali ta del vrta. Tako je bil en tak del namenjen prav urbani permakulturi, kjer smo postavili vrt v zabojčkih in posodah, na drugi lokaciji pa smo naredili spiralno gredo.

Ali je v letošnji sezoni tudi predviden tak način in kaj so še letošnje dodane vsebine?
Cilj je, da ima vsak udeleženec, ko je konec šole,  občutek da je nekaj dosegel in da ustvari tudi rezultate na svojem lastnem vrtu. Tudi letos so določene vsebine,  ki ponujajo možnost izdelave na lokacijah samih udeležencev. Poseben poudarek je na ozelenitvi strešnih površin. Letos bom še več časa posvetila tudi vsem tistim sestavinam narave, ki so še posebej dragocene.  Slovenska narava ima redka naravna bogastva, med njimi vodo in gozdove, za katera je prav, da se bolj zavzamemo. To najprej pomeni, da sploh začutimo naravo, da se zavemo, kaj je vrednost življenja. Rastline so tista najfinejša in najbolj senzibilna bitja, s katerimi moramo biti tudi najbolj potrpežljivi, če se hočemo od njih učiti.  Naloga človeka je, da prav tako razvija svojo senzibilnost in s tem širše zavedanje, da svojo resničnost bolj povezuje z naravo in deluje v njeno dobrobit.

Komu vse je ta šola namenjena?
Vsak lahko najde tisto, po kar je prišel. Namenjena je ljudem, ki rabijo ta proces za svoj osebni razvoj, tistim,  ki bi se res radi prehranjevali z nekih svojih površin, pa tudi tistim,  ki se želijo postopoma izučiti za strokovnjake načrtovalce ali učitelje permakulture.  Nekateri že morda imajo doma svoj vrt ali kmetijo, pa čutijo, da nekih stvari še ne obvladuje ali ne znajo prav zastaviti. Vsi pridejo po nekem svojem notranjem klicu, veliko se jih tudi na različne načine ukvarja z duhovnostjo ali pa z načini zdravega življenja, vključno s prehranjevanjem. Zaenkrat je med udeleženci več mestnih ljudi, ki tudi verjetno bolj pogrešajo ta stik z naravo in si želijo okoli svojih domovanj urediti možnost, da bodo vendarle, ne glede na to, kje živijo, lahko poskrbeli za zelene površine v svojem okolju.

Kako pa je zastavljen program šole?
Permakulura kot svetovno gibanje ima tudi svoj enoten sistem izobraževanja. Temu sledim tudi sama. V šoli permakulture se najprej skozi osnovna načela v uvodni delavnici seznanimo z najpomembnejšimi smernicami tako opazovanja, kot načrtovanja vrta, potem pa to v praksi, v vseh obdobjih leta izvajamo. Tako udeleženci pridobijo nek res celovit pregled tega, kaj se na nekem vrtu ali na kmetiji dogaja iz meseca v mesec.

V čem je permkulturni način kmetovanja, vrtnarjenja ali pa tudi življenja, kot celote načel, poseben?
Pristop do narave je pri permakulturi  drugačen od marsikatere druge metode dela in življenja z naravo. Predvsem je tako zelo enostaven, da je prav v tej enostavnost njegov glavni čar. Sodoben človek si je svoje življenje tako zelo zapletel na vse načine, da smo zdaj pred izzivom, kako si ga spet poenostaviti, da bo lahko spet služil svojemu namenu. To pa je, da ga uživamo v tem, kar nam ponuja in da znamo vse to tudi ceniti. Dandanašnji človek v tej svoji vsakodnevni naglici pogreša to preprostost, enostavnost, mir in stik s svojimi čuti. Ljudje smo izgubili stik z realnostjo in sik z naravno etiko. Permakultura je način življenja, ki nas vrača nazaj k naravi, nazaj k sebi.

Taja Vetrovec

Zemlja, na kateri živimo, bo slabša ali boljša le toliko,
kolikor bomo mi slabši ali boljši.
In tu nastopi moč ljubezni.
Zakaj, če ljubimo, si zmeraj želimo biti boljši kot smo.
Paulo Coelho

Izjave udeležencev:

Že dve desetljetji se ukvarjam z alternativno medicino, meditacijami, plesom, ličenjem, masažami, predvsem z aspektom Afrodite in ženskosti. Ko sem začutila zemljo in rastline, so se mi odprla nova vrata. Ko sem pridelala doma prvo zelenjavo in začimbe sem se počutila izpolnjena in prizemljena. Poleg tega pa je delo na zemlji najboljša terapija in meditacija. Ves nemir,odvečne misli in izčrpanost nadomesti prijetna utrujenost in zadovoljstvo.
Mirjam Mihelčič Korez, univ. dipl. biologinja

Učenje permakulturnega kmetovanja pri Jožici Fabjan je pridobivanje neprecenljivega izkustvenega znanja.  Njen posebni dar za čutenje rastlin in živali ter njene bogate izkušnje s podočja ekološkega kmetovanja in pridobivanja semen, se zrcalijo v  prečudovitem vrtu v Predstrugah, kjer rastline in živali resnično bivajo v naravnem sožitju.
Alenka Henigman, univ. dipl. ekonomistka


VEČ INFORMACIJ O ŠOLI PERMAKULTURE DOBITE NA INFO@ZELENATARA.SI.