Čist um in čisto telo privabljata v naše življenje več radosti, zaupanja in optimizma

Smeh je zdravilo za jetra

Smeh je odlična terapija za premagovanje pretiranih čustev jeze, žalosti, krivde in drugih obremenjujočih stanj, ki najedajo našo notranjo moč in s tem slabo vplivajo na naše zdravje.
Med drugimi koristmi, ki jih ima za naše dobro počutje, dovaja telesu tudi večje količine kisika in energije, kot smo jo sicer v vsakodnevnem življenju vajeni. Z globljimi vdihi so tudi izdihi intenzivnejši, s tem pa se pospeši tudi odplavljanje strupov iz telesa. Z razbremenitvijo jeter, ki so  glavni organ za prečiščevanje našega telesa, ohranjamo svoje dobro počutje in vitalnost.

Zakaj se sploh smejati?

Morda se še spomnimo šolskih dni, ko se je med poukom zgodilo nekaj, kar nas je začelo siliti v smeh.?  Ali pa  kakšne druge »neprimerne« situacije, ko nas je  popadel neznani smeh in potem nismo znali ustaviti te silne moči, ki je prihajala iz našega trebuha?
Ali ste si že kdaj pretegnili mišice od smeha? Prav gotovo!

Počutili smo se odlično. Kot po celodnevnem smučanju, odlični komediji ali v besedni igri, v kateri začutimo povezanost s svojim najboljšim prijateljem, s svojim partnerjem, z nekom, ki nam je blizu. Bili smo polni energije, prekipevali smo od zadovoljstva in zdravja, čutili smo radost in medsebojno povezanost.

Smejali smo se kar tako. Nič tako zelo pomembnega ni bilo. Nič tako zelo visoko duhovitega. Nobenega razloga. Bile so preproste reči, ki so prihajale iz srca in se tja vračale s smehom.

Smeh je pol zdravja

To, da je smeh pol zdravja seveda že vsi vemo, premalo pa to dejstvo uporabljamo v praksi,
ker mislimo, da moramo imeti »resne« razloge za smejanje. Teh pa nekako ne najdemo dovolj pogosto v našem vsakdanjem življenju. Vedno imamo »pametne« razloge, da odlagamo radost, veselje, zabavo in smeh.
Veseli bomo, ko bomo opravil še ta posel, ko bodo otroci odrasli, ko se bomo upokojili, ko bo nekaj potekalo točno tako kot smo si zamislili… Odlagamo ga v neznano prihodnost. Princip smeha brez razloga je dobrodošel začetek in spodbuda, da uvedemo smeh v svoje življenje ta trenutek in ne glede na okoliščine. Ko se zavemo tega, da lahko marsikaj naredimo za svoje zdravje sami, je deset do petnajst minut smeha na dan preprosta odločitev.

Kakšne učinke ima smeh na naše telo?

S sprožanjem vibracije mišic in aktiviranjem možganskih centrov se tvorijo hormoni sreče in veselja, ki pozitivno, optimistično vplivajo na naše počutje.  Z izločanjem endorfinov se telo znebi napetosti in s tem tudi stresa.  S tem krepimo svojo telesno in psihično odpornost na zunanje moteče dražljaje, viruse in druge okoliščine, ki nas vznemirjajo. Endorfini omilijo ali odpravijo bolečine in so naš naravni analgetik.  S smehom sprožamo sposobnost njihovega tvorjenja in delovanja.
Izločajo se tudi drugi hormoni, ki pozitivno vplivajo na naše telo in nam popravijo razpoloženje. Najpomembnejši med njimi je še serotonin, ki mu pravimo tudi naravni antidepresiv.

Kako se smejati?

Za dober in maksimalni učinek se je dobro smejati na glas in na različne načine sproščati svoje smejalne glasove. To vedno ni mogoče, zato so smejalni klubi dobrodošli. Tam se ljudje res lahko sprostijo, razživijo in odprejo svoje glasove, s tem pa tudi svoje čustvene utesnitve.

Smejanje in smejalne vaje spremljajo tudi fizične vaje in aktivnosti, tako da je smejalna vadba tudi dobra rekreacija, še posebej za trebušne mišice.

Solo ali v družbi?

Lahko se smejemo sami. Tudi tako dosežemo določene učinke. Še bolje pa se je smejati v družbi. Smejanje tudi povezuje ljudi. Ko smo z drugimi in se smejemo, nam to zasidra pozitivne občutke o ljudeh, s katerimi smo. In tako se nam odprejo tudi komunikacijske poti do drugih ljudi. Začutimo večjo povezanost. Povezanost brez posebnega razloga. Povezanost zaradi veselja nad življenjem. Povezanost zato, ker smo.

Ko smeh pride, čeprav ga na začetku morda umetno sprožimo, iz naših glasilk v naše mišice, v naša pljuča, hkrati zaide tudi v naše srce in oči, in od tam s svojimi iskricami naprej k drugim.

Kdaj se smejati?

Tako kot pri vseh rečeh tudi tukaj vaja dela mojstra – učinki so plod rednega ponavljanja ali vadbe. Vzemimo si čas zase in se smejmo. Morda nam bo v začetku nekoliko čudno sprožati svoje trebušne mišice s smejanjem, kmalu pa bomo usvojili tudi smeh brez glasu, ki ga bomo lahko vadili tudi takrat, ko si ne bomo ravno mogli privoščiti glasnega krohotanja. Poglejmo se v ogledalo in se smejmo. Smejmo se sami sebi in poskusimo najti tu in tam smešne trenutke, ki jih lahko izkoristimo za smeh. Smejmo se na glas, ko gremo na sprehod v gozd, smejmo se doma pod tušem. Smejmo se vsak dan. Sami ali skupaj. Vsaj petnajst minut na dan. Zelo priporočljivo tudi vsak dan na delovnem mestu, v delovnih kolektivih.

Kako se smejati v situaciji, ko nismo razpoloženi za smeh?

To vprašanje pogosto postavljajo ljudje, ki prvič slišijo za jogo smeha, za smejanje brez razloga. Velikokrat se ljudje pred vadbo iz različnih razlogov ne počutijo pripravljene in razpoložene za smeh. Ko se vadba začne, so v začetku še zapeti in nesproščeni, ko pa naredijo nekaj zaigranih smehljajev, jih to prevzame in njihov smeh vse bolj prihaja od srca.

Kadar mislimo, da nismo razpoloženi za smeh, to pomeni, da je nerazpoložen naš um, ki to informacijo prenaša na naše telo, zato se nam zdi, da se ne moremo smejati. To je vpliv uma na telo. Znanstveniki so dokazali, da naše telo ne prepozna razlike med umetnim in spontanim smehom. V obeh primerih je vpliv na telo enak. Tudi ko nismo razpoloženi za smeh, pa se začnemo smejati, pošljemo možganom informacijo in začnejo  se izločati endorfin in serotonin

Joga smeha

Dr. Madan Kataria, indijski zdravnik iz Mumbaya je doslej nabolj celovito in obširno izoblikoval sistem smejalne vadbe za praktično uporabo v vsakdanjem življenju. Pred petnajstimi leti je začel najprej sam pri sebi prakticirati smeh za blažitev stresa. Potem pa se je  tudi  sistematično lotil raziskovanja smeha kot pomožne terapije za zdravljenje svojih bolnikov. S sistematično obravnavo pacientov, ki so poleg klasične medicinske oskrbe prakticirali tudi smejalno vadbo po njegovih navodilih je dokazal, da so pacienti, ki so redno vadili smejanje hitreje ozdraveli. Postali so manj depresivni, odpravili so nekatere bolečine, delovanje posameznih organov se je izboljšalo. Nekateri so preboleli tudi  kronične bolezni, ki so jih prej pestile že vrsto let.

Postopoma je razvil cel sistem vadbe, ki obsega raznovrstne vaje za spodbujanje in sprožanje našega smejalnega mehanizma. Poimenoval ga je joga smeha, ker vsebuje elemente joge, kot so dihalne vaje, telesna aktivnost, meditacija in sproščanje.

Pooblaščeni učitelji joge smeha razširjajo smejalno vadbo po celem svetu in skrbijo, da se ohranja sistem, kot ga je zasnoval dr. Kataria, v njegovi osnovni obliki. Tako poučujejo tiste, ki želijo postati certificirani vaditelji joge smeha. V Slovenijo jo je pred petimi leti  prinesla Mojca Morya Malek Malek

Smejanje brez razloga ima enake psihične in fizične učinke kot smejanje, ko nam je res nekaj smešno. Smejalno gibanje spodbudi tudi smejalna čustva in um sledi smejalni naravnanosti. Postane bolj sproščen in ustvarjalen, naša naravnanost pa bolj optimistična, kar pomaga tudi pri doseganju naših ciljev.

Kaj se dogaja na vadbi joge smeha?

Smejalna vadba je način aktivnega in učinkovitega druženja za krepitev volje do življenja, notranje moči, vzpodbujanje radosti, ustvarjalnosti, za boljše notranje ravnovesje, zdravje in boljšo medsebojno povezanost. Je življenje v gibanju.

Vadba ponavadi traja eno uro. Sestavljena je iz smejalnih vaj, dihalnih in razteznih vaj, meditacije in sproščanja. Odvisno od vaditelja je popestrena še z drugimi elementi, ki stimulirajo našo notranjo moč, veselje in ustvarjalnost. Vadba lahko traja tudi le pet, deset ali petnajst minut v času pavze v šoli, službi, ob menjavi izmene. V vadbi lahko sodeluje vsak, ker se vadba prilagodi skupini.

Taja Vetrovec

UČINKI SMEHA NA ZDRAVJE

* Zmanjšuje vsakodnevne napetosti v telesu in s tem učinkuje protistresno;

* tudi naš um je tako bolj sproščen, kar omogoča boljšo koncentracijo in boljšo delovno učinkovitost.

* Ko je um bolj sproščen, je bolj odprto tudi naše srce, kar vpliva na boljšo ustvarjalnost.

* Ustvarja pozitivno komunikacijo in povezovanje in s tem boljše medsebojne odnose.

* Zmanjšuje ali odpravlja bolečine.

* Pospešuje izločanje serotonina, ki je naravni antidepresiv.

* Izboljša spanec in zmanjša smrčanje, ker vpliva na mišice mehkega neba in grla.

* Našemu obrazu in očem daje lesk in sijaj, zato smo lepši in pomlajeni.

* Povečuje samozavest.

* Aktivira našo instinktivno možgansko polovico.

 

Smeh pospešuje izločanje serotonina, ki je naravni antidepresiv.

Ko od zunaj umetno sprožimo smeh skozi telo, se vibracija prenese tudi v naše počutje.

Kadar mislimo, da nismo razpoloženi za smeh, je v resnici nerazpoložen le naš um.

Prek smeha se tudi naučimo spoznavati samega sebe.

Za dober in maksimalni učinek se je treba smejati na glas in na različne načine sproščati svoje smejalne glasove.

Smejmo se sami sebi in poskusimo najti tu in tam smešne trenutke, ki jih lahko izkoristimo za smeh.

 

ŠTUDIJA O JOGI SMEHA

Raziskava na Kalifornijski univerzi z dvajsetimi prostovoljci, ki so poleg zdravil za diabetes, visok krvni tlak in visok holesterol vsak dan imeli še polurno terapijo smeha, je pokazala, da se je preiskovancem po dveh mesecih znižala raven stresnih hormonov, po štirih mesecih je bilo opazno izboljšano stanje arterij, zvišala se je raven dobrega holesterola, ki ščiti pred obolenji srca.